Ste se s svojimi znanci pogovarjali in so vam povedali, da oni varčujejo? Mislite, da vaši prilivi na bančni račun ne omogočajo varčevanja? Vas je strah, da bi bili prikrajšani za denarno socialno pomoč, če bi se znašli na socialnem dnu oz na mestu, da bi morali zaprositi za denarno socialno pomoč?
Če je vsaj na eno izmed vprašanj vaš odgovor da, vas vabim, da preberete zapis do konca in mogoče vam bo koristil.
Že v uvodu naj povem, da ta zapis ni nastal zaradi tega, ker bi vam skušal prodati nek produkt, ki vam bo prinesel čudežne donose, dobičke in podobno. Ne nič vam ne bom prodal, le skozi pisanje povedal in pokazal, da obstaja pot.
V mojem podjetju, ki se primarno ukvarja z računovodstvom torej financami že en lep čas ugotavljamo, da ljudje z denarjem pravzaprav ne znamo delati oz ga dajati na stran. Žal vidimo le nek končni znesek, ki ga prejmemo na trr, kaj bomo s tem pa se ponavadi hitro konča.
Seveda se vse najprej prične v glavi. Če imate cilje, ki bi jih radi dosegli morate razmisliti kako jih bi radi dosegli. Bi šli recimo letos julija na morje za 2 tedna? Da boste šli lahko uberete ve poti, prva je kredit, druga je varčevanje. Kaj je bolje?
Bi si radi kupili nov mobilnik? Prva pot, da si ga kupite je zopet kredit, druga, da si ga vzamete na obroke in se vežete pri x operaterju, tretja je, da si ga kupite s privarčevanimi sredstvi.
Še bi lahko našteval.
Vem, komentirali boste, nakladati je lahko, delati težje. Seveda je to res, ampak res je pa tudi, da se da. Tudi računalnik preko katerega trenutno nastaja ta blog je plod tega mojega dela.
In kako se vsega skupaj lotiti?
Če imamo cilj oz motiv, potem je vse skupaj lažje, če cilja ni potem je težje.
Jaz sem bil jeseni leta 2007 postavljen pred dejstvo nakup novega računalnika. Vedel sem, da mi bo stari po domače kmalu crknil. Kaj pa sedaj? Možnosti so, da prosim družino za denar, da mi ga posodijo in si bom s tem denarjem kupil računalnik, ali pa, da bom sam nekaj naredil. Po tehtnem premisleku sem se odločil za drugo in tega mi ni žal. Sem bil pa takrat še na borzi, torej med množico brezposelnih, na sociali, kjer je sociala videla vsak moj prihodek na trr, a o tem kako se zakonito temu izogniti ob koncu.
In kako se vsega skupaj lotiti?
Nekateri pravijo, da varčuješ lahko takrat, ko imaš veliko, kar pa ni res. Varčuješ lahko vedno, samo odvisno je od tega, ali smo se pripravljeni za dosego nekih ciljev, če jih imamo tudi čemu sedaj odpovedati.
Z varčevanjem lahko prične vsak ni časovne omejitve in ne starostnih razlik.
In kako sedaj konkretno pristopiti h stvari?
Najprej je zelo priporočljivo, da si pregledamo svoje izdatke in prihodke recimo zadnjih treh mesecev. Prihodki so tisto, kar smo zaslužili, izdatki pa tisto, kar smo zapravili.
Ko bomo imeli informacijo o prihodkih in izdatkih, naredimo seznam izdatkov, ki so nujni in seznam tistih izdatkov, ki se jim lahko odpovemo, saj gre mogoče za naše razvade ali neko nepotrebno zadevo, ki jo lahko nadomestimo na kakšen drug način.
Ko bomo imeli seznam prihodkov in izdatkov bomo videli ali imamo izgubo ali dobiček. Če imamo izgubo potem bo potrebno pas še malce bolj zategniti, če pa imamo dobiček pa je potrebno razmisliti, kaj s tem recimo temu dobičkom.
Ko smo naredili izračun za preteklost je dobro tudi finančno prihodnost planirati. Izhajati moramo iz trenutnega stanja in predvidevati, da bo vse ostalo enako ali boljše, dobro pa je imeti tudi plan b za primer, če gre kaj narobe.
Ko smo tako izdelali plan bomo videli kolikšen znesek lahko namenimo varčevanju. Smisel varčevanja ni v tem, da si trgamo od ust, ampak, da živimo normalno seveda brez tistih nepotrebnih odhodkov oz izdatkov, ki smo jih že črtali.
Kako izbrati sedaj varčevanje?
V skladu s tem, kar želimo in kolikor lahko damo na varčevalni račun ter kolikor smo pripravljeni tvegati izberemo produkt. Če želimo tvegati lahko gremo v kakšne vzajemne sklade, pokojninske sklade in podobno, če pa želimo imeti nadzor nad svojim stanjem pa je najbolj enostavno varčevanje preko banke.
Za kratkoročno varčevanje z enkratnim pologom pride v poštev depozit, to je za primer, da imamo nek znesek, ki ga ne potrebujemo in ga želimo malo oplemenititi. Če pa želimo dajati malo po malo in daljši čas, potem pa so smiselna dalša varčevanja npr 5 let ali več.
Neglede na to, kakšno obliko varčevanja izberemo je pomembno, da tisto za kar se odločimo, da tistega se držimo vso dobo varčevanja.
Sam sem preiskusil tako depozite, varčevanje v vzajemnih skladih, razno naložbeno varčevanje pa tudi banko a najbolj varna naložba, ki sicer res ni izredno dobro obrestovana je še vedno bančno varčevanje.
Je pa pri varčevanju potrebna, kot sem že omenil samodisciplina, še zlasti pri produktih, kjer je možnost vpogleda na stanje računa 24 ur. Tisto stanje je potrebno pri vsakodnevnem poslovanju odmisliti. Tega ni, saj do tega ne morete priti, ker vas veže pogodba.
Po končanem varčevanju pa se bo potrebno tudi odločiti kaj s privarčevanimi sredstvi. Ali si jih bomo dali izplačati enkratno, kot rento, ali bomo prenesli na drugo varčevanje, zavisi pa seveda tudi od produkta, ki ste ga izbrali.
In kako se lotiti varčevanja če imaš socialo?
Če varčujete preko banke bo csd seveda to videl. V tem primeru si lahko pomagate tako, da si poiščete osebo, ki ji 200% zaupate in bo ona odprla varčevanje, vi pa ji dajete zneske gotovine, ki ga bo nalagala na varčevalni račun. Pomembno je, da ta oseba nima sociale, recimo v poštev pridejo upokojenci, torej vaši starši, stari starši. Priporočljivo je tudi, da medsebojne pravice in obveznosti dogovorite v pogodbi, kajti, v primeru, da pride do težav razpolagate z dokumenti, kjer je denar v igri se razpoloženje ljudi hitro menja in papir lahko reši marsikateri glavobol. Pri vsej stvari je pomembno le to, da na vaši davčni številki ni prihrankov in tako vam kot prosilcu denarno socialne pomoči nihče nič ne more v primeru, da ste pri prejemkih upoštevani kot samska oseba.
Pa veliko sreče pri varčevanju in čim več privarčevanega vam želim, da boste lahko uresničevali svoje cilje in ne boste za to najemali kreditov.